ROMELLI

Romelli je sin Emy in našega Erosa. Živi na Finskem. Letos bo star šele 2 leti, pa ima osvojenih že kar nekaj bleščečih nazivov. Lani je postal svetovni mladinski prvak v lepoti. Danes mi je njegova vzrediteljica Elisa sporočila da je osvojil CAC, CACIB, BOB in 4 BOG na razstavi v Estoniji. Romelli nadaljuje razstavno kariero očeta Erosa na kar smo seveda izredno ponosni.

KOPANJE

Danes smo imeli na dnevnem redu kopanje psov. Vedno ko se lotim kopanja psov uredim enega kužka do konca, kompletno, kopanje, fenanje, česanje, oblikovanje dlak na tačkah, čiščenje ušesa in striženje krempljev. Tokrat je bila prva Brina, ki dobesedno uživa v kopanju. Njo smo kar hitro posušili, saj je pred kratkim izgubila poddlako. Takoj za njo je bila na vrsti naša Arabella. Letos je za njo prvo kopanje. Tudi njej je začela izpadati poddlaka. Po kopanju sta bili Brina in Arabelli lepi, dlaka se jima je svetila in prav zavedali sta se te svoje lepote. Dišale sta po šamponu in se važile po dvorišču. Chakan je že čakal, da bo naslednji. Z njim imam največ dela, saj ima od vseh psov največ dlake, tako da je tudi sušenje in krtačenje dolgotrajno. Dlaka se mu je v popoldanskem soncu svetila. Kar ne morem in ne morem verjeti, da bo letos dopolnil že 11 let. Jutri čaka kopanje še Erosa, Blacky in Cassie.

BERNARDINA

Bernardina je moja prijateljica iz Zagreba. Spoznali sva se na razstavi psov v Zagrebu. Takrat je razstavljala svojo prvo samojedko in tako smo bili v istem krogu. Beseda da besedo in od takrat sva postali res dobri in iskreni prijateljici. Kadar so v Sloveniji dvodnevne razstave prespi pri nas, če pa so dvodnevne razstave pri njih smo mi njihovi gostje. Ker je Bernardina tudi vzrediteljica si lahko dnevno izmenjujeva izkušnje. Danes je bil zanjo še poseben dan saj je prišla v Slovenijo, da si rezervira mladička, samčka pasme samojed. Na poti domov pa se je ustavila še pri nas. Najprej jo je pozdravil naš trop psov z glasnim lajanjem. Najbolj me je zanimalo, kako bo reagirala naša razvajenka Cassie. Bila je previdna, med očetom Erosom in mamo Blacky se je počutila varno. Bernardina jo je želela pobožati, pa se ji je odmikala, a njena firbčnost je bila prevelika, tako da se je vedno bolj približevala in počasi ji je začela zaupati. Ko pa sem Bernardini dala v roke Cassiene najljubše pasje piškote je pustila tudi, da jo je pobožala. V dobri uri ji je začela zaupati in postala njena prijateljica, kot bi se poznali že dolgo časa. Prodala se mi je za pest piškotov. Vesela sem, da sem se danes spet nekaj novega naučila, v bistvu sva se s Cassie obe, kako počasi pridobiti zaupanje psa do neznanca. Pa naj mi še kdo trdi, da se ne učimo celo življenje.

RODOVNIK

Zadnje čase imamo ogromno obiskov. Letos je neverjetno zanimanje za mladiče. Prav je, da se ljudje pred nakupom psa najprej oglasijo pri vzreditelju pasme, katero želijo nabaviti, da vidijo tako pasmo, karakter,ali je to prava pasma za njih in se šele potem dokončno odločijo za nakup. Vse več je okoli nas preprodajalcev, ki prodajajo mladiče, za katere nekateri trdijo da nimajo rodovnika, ker so bili skoteni v nadštevilnem leglu, kar seveda ni res. Tega že dolgo ni več. Vsi psi v leglu če je seveda rodovniško dobijo rodovnike. Psička pa ima po leglu seveda enoletni premor, da si odpočije. Vse preveč je špekulacij, goljufanja ljudi, ki se v papirje kot so vzrejna dovoljenja, telesne ocene, prijava paritve, popis legla in rodovnik pač ne razumejo. Ni me sram priznati, da sem bila pred skoraj 20 leti na istem, pojma nisem imela kaj pomenijo vsi ti papirji. Vzrediteljica našega prvega rodovniškega psa novofundlandca Noka mi je pokazala vse papirje, meni osebno pa je bilo v tisti trenutku najbolj pomembno da je pes lep. Imela sem izjemno srečo, da sem v vsej svoji nevednosti naletela na pošteno vzrediteljico in da je postal Nok čudovit razstavni pes in ljubljenec cele družine. Niti sanjalo se mi ni takrat da bom kdaj hodila po razstavah. Želela sem si samo hišnega ljubljenca, vendar me je tale naš Nok popeljal v čudoviti svet razstav in ni mi žal. Sedaj se zavedam, da rodovnik ni samo kos papirja, namenjen ali rezerviran samo za pse, ki bodo hodili na razstave. Je zagotovilo, da sta bila tako oče kot mama mladiča tako telesno kot vzrejno pregledana, da imata slikane kolke, kar je pri velikih pasmah obvezno.

DOPUST

Prihaja čas dopustov in marsikdo me prosi za nasvet ali je pametno vzeti s seboj psa. Logično se mi zdi da družina deli dopust s svojim kužkom. Enkrat smo šli s tremi kužki na dopust in mislim da smo bili glavna atrakcija na plaži. Seveda smo se umikali stran od uradnih plaž, tako da nismo motili s tem prav nobenega. Sedaj imamo kar 6 svojih kužkov, s takim tropom je res težko dopustovati, pa ne zaradi nas, ampak zaradi ljudi okoli sebe, ki pač tega ne razumejo ali pa ne marajo psov. Za nas so psi družinski člani in prav uživajo ko smo na dopustu cel dan z njimi. Tudi letos ne bodo prikrajšani, zgodaj zjutraj bomo šli na sprehod v gozd, zvečer jih bomo peljali na bližnjo reko, da se shladijo, uživali bodo v druženju z nami.

EOMER

Eomer je sin naše Afrodite in je pred kratkim potoval k novim lastnikom v Anglijo. Njegova sestrica pa v Ameriko. Tako naši psi domujejo že skoraj po celem svetu. Ko spremljam svoje mladiče in potem njihova legla se zavedam ob pogledu na njih da sem s svojo vzrejo tudi jaz pripomogla vsaj delček k razširitvi te pasme. Ko pogledam Eomerja se zavedam da sem naredila prav, ko sem se odločila za vzrejo. Ob pogledu nanj mi ni žal vseh neprespanih noči, hranjenja njegove mamice 6 x na dan po flaši, saj je Afrodita ravno psička iz najbolj številnega legla kar smo jih imeli do sedaj.

POSPRAVLJANJE

Že nekaj časa sem v pospravljanju, beljenju stanovanja. Ta vikend je bila na vrsti dnevna soba. Ker sem se letos sama lotila beljenja se mi je zdela tale naša dnevna soba grozno velika. Pa je kar šlo in na koncu sem bila z opravljenim delom zelo zadovoljna. Vse bi bilo v redu, če nebi sledilo pospravljanje. Iz omare je bilo potrebno zložiti vse pokale, rozete, medalje. Šele sedaj vidim, da jih je res ogromno. Ko sem jih čistila sem se spominjala dogodkov, razstav, čudovitih trenutkov, ki jih res ni bilo malo. Prvi pokali so že iz leta 1993, takrat smo zmagovali z novofundladci. Še vedno mi je od vseh nagrad najljubša vaza za najlepšega psa Trbovelj, ko je za prvo mesto dobil naš novofundlandec Nok. To je bila nagrada, ki jo je določila publika. Zraven mnogih pokalov je tudi vino iz razstave v Vrtojbi za prvaka pasme, čokolade iz razstave v Hrušici, steklen krožnik iz razstave v Udinah, majolke iz razstave v Grosupljem, krožnik iz razstave v Kranju. Prav vsaka nagrada ima svoje prijetne spomine. Veliko jih je in ko sem čistila pokale sem se spominjala teh lepih trenutkov. Upam, da bo teh trenutkov še veliko.