EVITA PEČNIKOVA

Evita je bila namenjena, da gre za vzrejo in razstavljanje drugam, pa se je potem tako obrnilo, da je na koncu bila planirana da ostane doma. Bila je moja Evita do takrat ko mi je Heather poslala na mobitel sliko čudovite psičke in me spraševala če mi je všeč. Seveda mi je bila Levi v trenutku všeč, še tisto večer sva se dogovorili da gre Evita k njej, tako kot Eros, v zameno zanjo pa dobim njeno psičko Levi. Tako bosta Eros in Evita skupaj še naprej, hodila na razstave in bila namenjena za vzrejo. V strokovnem, vzrediteljskem izrazu bi se temu reklo, da bomo zamenjali kri, dobili novo krvno linijo. Upajmo, da je bila odločitev pravilna, še včeraj sem ju opazovala, kako težko je Evita stran od Erosa, samo da ga ne vidi, ga že išče.

EROS I. PEČNIKOV

Najmanjši od vseh, borih 199 g težek samček, ki ni in ni hotel jesti. Prve dni je bilo naporno, saj ni kazal ravno kakšnega navdušenja nad sesanjem, šele z našo vstrajnostjo in priklapljanjem na seske, pa po steklenički, se nas je dobesedno usmilil, da je začel končno sesati sam. Kako smo si oddahnili, ko pa je še teža začela postopoma naraščati smo vedeli da smo iz najhujšega. Bil je najmanjši, poznala se je razlika med ostalimi, imel je krajšo dlako, a počasi so se te razlike manjšale. Postal je pravi borec in prav nič ni hotel zaostajati za drugimi. Ko mi je Heather iz severne Irske pisala da si želi enega izmed naših mladičev si tudi v sanjah nismo mislili, da bo izbrala ravno Erosa, najmanjšega, a njej je bil takoj všeč. Po tehtnem razmisleku, dogovarjanju, kako in kaj, smo se odločili da gre Eros k Heather na Irsko. Ker imata tako Anglija kot Irska izredno stroge veterinarske predpise bo Eros odšel tja šele jeseni, ker ga nikakor ne mislim dati za 6 mesecev v karanteno ampak bo kar pri nas užival celo poletje.

ENISA PEČNIKOVA

Enisa Pečnikova je bila izbrana za darilo možu in očetu za njegov rojstni dan. Seveda je bila to njegova želja, ker je vsem popolnoma jasno, da se žival ne daje za darilo, če to ni dobro pretehtana odločitev in želja bodočega skrbnika, ki si je že izbral določeno pasmo in to je bil ravno pes pasme evrazijec. Darilo je bilo izredno presenečenje, dobesedno šok, a tako ljubko kepico, staro 2 meseca vzljubiš v tistem trenutku ko jo vidiš. Ker jim je bila naša Brina zelo všeč so tudi tej psički dali ime Brina.

ELIS PEČNIKOVA

Elis Pečnikova si je sama izbrala lastnike in to čisto zares. Bila je prvo izbrana psička in prav tako prva oddana, saj so bile takrat ravno v Ljubljani počitnice in se mi je zdelo prav da Elis uživa cel teden z družino. Sedaj je že velika, stara 5 mesecev in je bila že sterilizirana, tako da ne bodo imeli problemov. Sem mnenja, da če se psičko ne nabavi za vzrejo, da je pametna odločitev da se jo pred prvo gonitvijo sterilizira.Včasih je veljalo pravilo, da kdor kupi psičko, jo bo imel za vzrejo, sedaj pa veliko ljudi nabavi psičko samo zaradi dejstva da je psička bolj nežna, bolj navezana na družino in jim odločitev imeti psa ali psičko odtehta njen karakter in ne spol.

ECCO PEČNIKOV

Ecco je iz E legla prvi samček, ki je odšel od doma. Izbrala si ga je družina iz Celja. Neverjetno kako veliko mladičev je šlo iz zadnjih dveh legel ravno na ta konec Slovenije. Deep v Šoštanj, Dylan v Velenje, Diva v Mozirje in Ecco v Celje, pa tudi Brinin brat Bono je v Taboru. Ecco je bil najbolj nežen samček v leglu, močen, vedno lačen, pravi medvedek. Slika pove vse.

ERIK PEČNIKOV

Erik je bil od vsega začetka nekaj posebnega, pa ne samo zaradi dejstva, da je bil edini v leglu črne barve. Skotil se je prvi, velik, do sedaj največji od vseh mladičev, ki smo jih imeli do sedaj v naši psarni. 400 g je bila njegova porodna teža, medtem ko je imel najmanjši bratec Eros I. Pečnikov samo 199 g. Ko se je stiskal k mamici Blacky je zgledalo, kot bi bil samo on njen mladič in ne ostali bratci in sestrice, ki so bili vsi po očetu Erosu rdeče barve. Nekaj na njem ga dela prikupnega, pa naj je to samo stiskanje ali lubčkanje, ali tisti mili pogled, ki omehča vsako srce. Preprosto ga moraš imeti rad. To je naš Erik.

OBISK DREAMA IN DITE

Pa nam je končno le uspelo. Tako dolgo od oddaje mladičev še nismo hodili na obisk. Kljub temu da nimamo letos planiranega legla, (naše psičke imajo zasluženi počitek) pa se kar nismo in nismo mogli odpraviti na oglede. Letos je problem, da imamo doma še 3 mladiče iz E legla, 2 od njih gresta jeseni na Irsko, tako da imamo delo z socializacijo mladičev. Kamor koli jih lahko vzamemo s seboj, gredo z nami. Po obilnem deževju smo komaj čakali prve sončne žarke. Tako smo z mladiči že bili na razstavi, v BTCju, na rojstnih dnevih, izviru Krke, prireditvi, na Trubarjevi domači, skupnem sprehodu z drugimi lastniki psov, sprehodih v mestu, gozdu. Ta vikend smo doma pustiti Evito in Erosa, ker smo imeli varuško Nino, Erik pa je šel v Ljubljano na počitnice. Najprej smo obiskali Dreama Pečnikovega, da vidimo kako uživa v Izoli. Ivo in Ana Marija ga imata neizmerno rada on pa njiju. Mislim, da si ne znata več predstavljati življenja brez njega. A kljub navezanosti nanju se naju je Dream spomnil in veselo mahal v pozdrav. Šele ko vidim svojega mladiča v domačem okolju, ko vidim kako ravnajo z njim, kje biva, koliko časa se ukvarjajo z njim, si lahko oddahnem. Prej pa ne. Odločili smo se da v deževni nedelji obiščemo še Dito Pečnikovo v Škofji Loki. Dita je Dreamova sestrica, pozdravila nas je z lajanjem, bila previdna, naju z Igorjem ovohavala, se približevala, na koncu je zmagala ženska firbčnost in počasi se je pustila čohati in božati. Zanimivo, isto leglo, dva čisto različna karakterja, a na koncu ko je na vrsti čohanje, postaneta neverjetno podobna eden drugemu. Tudi Dita uživa pri svoji družini, poležava na kavču. Oboji so upoštevali nasvet, da mora evrazijec biti del družine, nikakor nekje sam in izoliran. Ko sva se vračala iz obeh obiskov sva si bila z Igorjem enotna, tako Dream kot Dita imata čudovite družine in prav vesela sva bila, da sva jih obiskala.