BERNARDINA

Bernardina je moja prijateljica iz Zagreba. Spoznali sva se na razstavi psov v Zagrebu. Takrat je razstavljala svojo prvo samojedko in tako smo bili v istem krogu. Beseda da besedo in od takrat sva postali res dobri in iskreni prijateljici. Kadar so v Sloveniji dvodnevne razstave prespi pri nas, če pa so dvodnevne razstave pri njih smo mi njihovi gostje. Ker je Bernardina tudi vzrediteljica si lahko dnevno izmenjujeva izkušnje. Danes je bil zanjo še poseben dan saj je prišla v Slovenijo, da si rezervira mladička, samčka pasme samojed. Na poti domov pa se je ustavila še pri nas. Najprej jo je pozdravil naš trop psov z glasnim lajanjem. Najbolj me je zanimalo, kako bo reagirala naša razvajenka Cassie. Bila je previdna, med očetom Erosom in mamo Blacky se je počutila varno. Bernardina jo je želela pobožati, pa se ji je odmikala, a njena firbčnost je bila prevelika, tako da se je vedno bolj približevala in počasi ji je začela zaupati. Ko pa sem Bernardini dala v roke Cassiene najljubše pasje piškote je pustila tudi, da jo je pobožala. V dobri uri ji je začela zaupati in postala njena prijateljica, kot bi se poznali že dolgo časa. Prodala se mi je za pest piškotov. Vesela sem, da sem se danes spet nekaj novega naučila, v bistvu sva se s Cassie obe, kako počasi pridobiti zaupanje psa do neznanca. Pa naj mi še kdo trdi, da se ne učimo celo življenje.