NAČRTOVANJE

V življenju imam pravilo, da se pri vsaki situaciji na katero naletim vedno moram postaviti tudi v kožo drugega. Tako lažje presodim in odreagiram. V teh tednih in mesecih, ko smo živeli za mladičke in ko jih nažalost ni bilo mi je bilo najhuje prav za družine, ki so nestrpno pričakovale novega družinskega člana. Poznam ta občutek, saj smo na Chakana čakali zelo dolgo. Tisti trenutek predolgo. Ko so v Avstriji dobili leglo smo si šli izbrati mladička. Stari so bili 11 dni.Občutek, da smo končno lahko izbrali teško pričakovanega mladička je bil čudovit. Sedaj vem, da v tistem trenutku nisem videla prav nič, ker je bil Chakan premajhen, lahko se samo zahvalim vzrediteljici, ki mi je pomagala pri izbiri psa, tako da smo dobili res čudovitega psa, ki nas že skoraj 11 let osrečuje. Tako redke pasme ni ravno za sosednjim vogalom, vzreditelji pa se trudimo in izbiramo najboljše od najboljših kombinacij, izboljšati kar se še izboljšati da, popraviti kar se popraviti da v danem trenutku. Razumem pa tudi družine, da si strašno želijo imeti najbolj zaželjene mladičke daleč na okoli. Ko smo se dogovarjali z klubom za mladička nam je prijazna vzrejna referentka poslala pismo v kateri je bila priložena slika evrazijca, zraven je dopisala da je slika za Nino, da bo lažje počakala na mladička. Še danes imam to sliko spravljeno za spomin.