BADDY PEČNIKOV

Danes smo imeli poseben obisk. Obiskal nas je naš Baddy, Brinin brat. Kako lep samček je postal. Na trenutke me je čisto spominjal na našega Erosa. Dolgo se nismo videli, a Baddy je bil tako kot mi presrečen, ko nas je zagledal. Ni nas pozabil. Ni pozabil na dneve in noči, ki smo jih prebili skupaj, ni pozabil hiše, dvorišča, čeprav je zelo hitro odšel od doma. Za nas prehitro. Čudovit je občutek, ko vidiš tako lepega samčka, naše vzreje. Pred leti mi je dolgoletna kinološka sodnica rekla, da je super, če imaš dobrega psa, še lepše pa je če vidiš da imaš takega psa iz svoje vzreje. Mislim, da ne pretiravam ko rečem, da bi lahko Baddy s svojo lepoto dosegal najvišje lepotne naslove. A skrbniki so se odločili drugače, imajo ga za družinskega psa, ki je samo njihov. To odločitev je seveda treba upoštevati. Bistveno je, da ga imajo neizmerno radi in samo to šteje. Zato tudi tebi Baddy Pečnikov: Vse najboljše in hvala za obisk. V naših srcih si in boš za vedno ostal naš sonček.

LEDENA KAVA

Končno nam je uspelo, da smo si vsi skupaj vzeli malo časa samo zase, za lenarjenje. Dan je bil kot naročen za sprehod do potoka, čofotanja, potem pa še za posedanje na vrtu ob ledeni kavi.Vreme kot naročeno. Danes smo vzeli s seboj slavljenki Brino in Cassie. Brina je pozirala in se nastavljala fotoaparatu. Cassie pa je hotela videti prav vse kar se dogaja okoli nje. Prav nič ji ni ušlo. Brina se je crkljala s smetano iz ledene kave, tudi piškot ji je prav teknil, Cassie pa za hrano ni imela časa. Preveč se je dogajalo okoli nje.

FOTOGRAFIRANJE

Ko se končno odločim, da naredim nekaj dobrih posnetkov, ko mi Brina dobesedno pozira pred fotoaparatom se ponavadi zgodi, da so ali prazne baterije ali pa da zablokira fotoaparat. Priznam, nisem ravno strokovnjak v fotografiranju, z leti slikanja psov sem se naučila, da jim več ne "režem" nog ali ušes. Pes mora biti na sredini fotografije in to v celoti, fotografira se ga vedno v njegovi višini in ne z vrha. No nekaj pa le že vem. V pomoč so mi bili prijatelji, ki se poklicno ukvarjajo s fotografijo. Šele po njihovi razlagi sem razumela, da lahko narediš 200 in več fotografij in je na koncu dobra samo ena. Tako da se ponavadi usedem zunaj na klop in opazujem pse, potem šele fotografiram. Spomnim se, kako smo pred 4 leti fotografirali 13 mladičkov, bolj smo jih postavljali, bolj so hiteli vsak na svojo stran. Šele zajeten kos sira v Igorjevih rokah jih je pripravil na fotografiranje. Prav vse sem ujela...