RODOVNIK

Zadnje čase imamo ogromno obiskov. Letos je neverjetno zanimanje za mladiče. Prav je, da se ljudje pred nakupom psa najprej oglasijo pri vzreditelju pasme, katero želijo nabaviti, da vidijo tako pasmo, karakter,ali je to prava pasma za njih in se šele potem dokončno odločijo za nakup. Vse več je okoli nas preprodajalcev, ki prodajajo mladiče, za katere nekateri trdijo da nimajo rodovnika, ker so bili skoteni v nadštevilnem leglu, kar seveda ni res. Tega že dolgo ni več. Vsi psi v leglu če je seveda rodovniško dobijo rodovnike. Psička pa ima po leglu seveda enoletni premor, da si odpočije. Vse preveč je špekulacij, goljufanja ljudi, ki se v papirje kot so vzrejna dovoljenja, telesne ocene, prijava paritve, popis legla in rodovnik pač ne razumejo. Ni me sram priznati, da sem bila pred skoraj 20 leti na istem, pojma nisem imela kaj pomenijo vsi ti papirji. Vzrediteljica našega prvega rodovniškega psa novofundlandca Noka mi je pokazala vse papirje, meni osebno pa je bilo v tisti trenutku najbolj pomembno da je pes lep. Imela sem izjemno srečo, da sem v vsej svoji nevednosti naletela na pošteno vzrediteljico in da je postal Nok čudovit razstavni pes in ljubljenec cele družine. Niti sanjalo se mi ni takrat da bom kdaj hodila po razstavah. Želela sem si samo hišnega ljubljenca, vendar me je tale naš Nok popeljal v čudoviti svet razstav in ni mi žal. Sedaj se zavedam, da rodovnik ni samo kos papirja, namenjen ali rezerviran samo za pse, ki bodo hodili na razstave. Je zagotovilo, da sta bila tako oče kot mama mladiča tako telesno kot vzrejno pregledana, da imata slikane kolke, kar je pri velikih pasmah obvezno.