Brinči

Tole je naša Brina. Njena življenska zgodba je res zanimiva. Skotila se je Arabelli in Chakanu pred skoraj 3 leti in zanjo se je že zanimala družina iz Avstrije. Med tem časom je bila hči Nina operirana na stomatološki kliniki. Vsak dan smo jo obiskovali.
Prišla je sončna nedelja in Igor je želel presenetiti Nino z obiskom Arabelle in Brine.
Še danes ne morem pozabiti kakšno veselje smo ji s tem naredili.
Ko smo odhajali iz obiska sem jo vprašala, če kaj rabi, če si kaj želi, pa je vsa objokana rekla, da si želi Brinči. Željo smo ji izpolnili in tako je naša Brina ostala doma in postala Ninina psička.

SOBOTA

Dan kot vsak drug, če nebi z Arabello odšle spet na sprehod v gozd. Deževje je naredilo svoje in blata je bilo veliko ampak to naju ni motilo. Danes je posijalo sonce, dan je bil v trenutku lepši in poln energije.
Popodne sva spet odšle še na daljši sprehod in šele takrat je pokazala Arabella tisti njen nasmeh, veselje, ki ga je imela vedno kadar sem prijela za vrvico in si obuvala škornje. To mi daje upanje da bo vse v redu.

ŽALOST

Mladičkov ni, narava je naredila svoje in tako je naša Arabella ostala brez mladičkov. Že cel teden se dobesedno uničujemo z stoterimi vprašanji, zakaj, kako je to možno, vendar ne najdemo odgovora. Tudi v tisočinki sekunde ni pokazala da je kaj narobe, do zadnjega trenutka je mahala veselo z repom. Nikoli ne bomo vedeli odgovora, živeti bo treba naprej. V vsej žalosti in bolečini ki nas je doletela je res edina svetla točka sedaj ta, da je vsaj Arabella živa in zdrava. Prav nič ji ne bomo pomagali s tem, da bomo žalosti ob njej, čuti našo bolečino, ki jo ne znamo in ne moremo skriti.
Čim bolj normalno bo treba živeti naprej, v življenju so vzponi in padci, lepe in manj lepe stvari.