Najmanjši od vseh, borih 199 g težek samček, ki ni in ni hotel jesti. Prve dni je bilo naporno, saj ni kazal ravno kakšnega navdušenja nad sesanjem, šele z našo vstrajnostjo in priklapljanjem na seske, pa po steklenički, se nas je dobesedno usmilil, da je začel končno sesati sam. Kako smo si oddahnili, ko pa je še teža začela postopoma naraščati smo vedeli da smo iz najhujšega. Bil je najmanjši, poznala se je razlika med ostalimi, imel je krajšo dlako, a počasi so se te razlike manjšale. Postal je pravi borec in prav nič ni hotel zaostajati za drugimi. Ko mi je Heather iz severne Irske pisala da si želi enega izmed naših mladičev si tudi v sanjah nismo mislili, da bo izbrala ravno Erosa, najmanjšega, a njej je bil takoj všeč. Po tehtnem razmisleku, dogovarjanju, kako in kaj, smo se odločili da gre Eros k Heather na Irsko. Ker imata tako Anglija kot Irska izredno stroge veterinarske predpise bo Eros odšel tja šele jeseni, ker ga nikakor ne mislim dati za 6 mesecev v karanteno ampak bo kar pri nas užival celo poletje.
