Končno smo dočakali dan kotitve. Brina je bila že več dni nemirna, odklanjala je hrano, jedla je samo še piškote. Temperatura ji je začela počasi padati, tako da smo vedeli, da se kotitev počasi približuje. Vse skupaj se nam je zdelo, da gre prepočasi zato smo iz preventive raje poklicali veterinarja. Ta nam je potrdil, da panike še ni, bi jo pa vseeno raje pregledal. Pa smo šli, oboroženi z rjuhami, brisačami, košaro za mladiče. Lahko bi se zgodilo, da bi Brina skotila kar med vožnjo. Veterinar jo je skrbno pregledal z ultrazvokom in potrdil, da panike res še ni, vendar bi on naredil carski rez, ker se mu je zdelo da je kljub vsemu vse skupaj bilo predolgo. Zaupali smo mu in se odločili za carski rez. Kmalu je prišel veterinarski tehnik povedati veselo novico da imamo 6 fantkov in 3 punčke in da je tudi Brinči v redu. Ta trenutek smo bili najbolj veseli na svetu. Ko so bili vsi kužki že v inkubatorju in se je Brina začela prebujati nam je veterinar zaupal, da tako veliko mladičev, s tako veliko porodno težo Brina sigurno nebi mogla skotiti po naravni poti. Povabil nas je, da si pridemo kužke pogledat v inkubator. Tako živahnih kužkov že dolgo nisem videla, plezali so eden čez drugega, veselje jih je bilo videti.Hvala dr. Emir Mujagiću za vse kar ste naredili za nas, našo Brino in mladiče, vi ste veterinar ki si ga bomo zapomnili za celo življenje, vi ste veterinar s srcem.
