Kar smo imeli planirano, se nam je v sekundi spremenilo, saj je 1. 3. 2011 Igorja možganska kap, točno 4 dni pred kotitvijo Blacky......Igor se je boril za življenje, mamica Blacky pa je skotila 5 čudovitih mladičev, kot bi nas hotela vsaj malo razveseliti. Tako velikih in težkih mladičev še nismo imeli. Nina je prevzela Igorjevo delo pri vzreji, leglu in moram priznati, da kljub težkim trenutkom sva delo pri leglu odlično opravili. Mladiči so nama dajali moč in veselje, napredovali so izredno in užitek jih je bilo opazovati. Tudi bodoči skrbniki mladičev so videli, da zaradi Igorjeve bolezni niso bili mladiči nič prikrajšani.
Najhujše od vsega pa se nama je zdelo, da Igor ne bo videl mladičev, pa ravno on ki si jih je najbolj želel v družini. Dnevno sva snemale kratke filme, poslikale mladiče in ko se mu je stanje že izboljšalo sva mu na oddelek prinesle prenosnik, da jih je videl. Zavedale sva se, da če bo kdo vplival na izboljšanje njegovega zdravstvenega stanja bodo to sigurno naši kužki.
Po 2 mesecih in pol so Igorja premestili iz nevrološke bolnice na URI Soča, kjer se je po dolgem času srečal z Erikom.
