Tudi na Dito so njeni bodoči lastniki čakali dolgo, mogoče predolgo, včasih se določeni dogodki v življenju ne dajo predvideti, planirati. Mogoče so bili zato ti mladiči še toliko bolj zaželjeni. Ob izgubi Arabellinih mladičev sem najprej pomislila na vse te otroke, ki so si tako želeli mladiča. Spraševala sem se, ali bodo kljub rosnim letom razumeli, da se v življenju dogajajo tudi taki žalostni trenutki. Želela sem jih videti srečne, jim dati v naročje mladiča. Pa mi je uspelo, res šele ćez dobre pol leta, a uspelo mi je. Kdor me pozna ve, da kar obljubim to tudi naredim. Prav vsi ki so imeli rezerviranega mladiča iz Arabellinega legla so čakali na leglo od Brine. Ta občutek da ti toliko ljudi zaupa me je gnalo naprej in edino to mi je dalo upanje in voljo za naprej. Dita je spremenila življenje novih skrbnikov, a pravijo na bolje. Vesela sem da jim je Dita segla v srce.
