Dylan je bil zame v tem leglu najlepši in najboljši. Zavedam se da s tem delam krivico drugim in najbrž nebi bila tega mnenja če nebi ravno on odšel iz tega legla zadnji od doma. Ko je gospa Irena klicala in spraševala o mladičih jo je najbolj skrbelo da se mogoče z Dylanom ne bosta ujela. Obljubila sem ji, da če se ne bosta bo Dylan ostal pri nas. Bila sem sigurna da se bosta, ker je bil tako prisrčen in prijazen mladič, ki bi omehčal vsakogar. Nisem se motila, Irena in Dylan sta bila v prvi sekundi srečanja najboljša prijatelja. Zelo mi je bilo hudo ko je šel od doma, tolažbo sem imela samo pri mladičih iz Blackiyinega legla ki so me 100 % potrebovali. Čakala sem informacije, kako se ima Dylan, mislila nanj vsak trenutek, potem pa je le priletelo sporočilo na mobitel: "Dylan je nekaj najlepšega kar se mi je zgodilo". Takrat se mi je odvalil kamen od srca, vedela sem da sem tudi zanj poskrbela da je šel v ljubečo družino.
