Ja res je, imam slabo vest. Če nebi čisto slučajno včeraj zašla na moj blog in ugotovila da res že dolgo nisem nič napisala najbrž se danes nebi odločila, da kaj napišem. Kar nekako sem nehote zanemarila tale moj blog. Med tem časom se je v naši psarni dogajalo vse živo. Komaj smo spravili pokonci Brinino leglo je že bilo na poti tudi leglo od Blacky. Kako zanimivo, najprej se nas je eno leto držala smola, potem pa skoraj istočasno kar 2 legla. Naporno zelo, a tudi prijetno. Nekako sem lažje preživela odhod mladičev, ker sem imela že skrbi z novimi. Sem tip človeka ki obožuje mladiče, nikoli se jih ne naveličam, nikoli mi ni nekaj odveč. Poznam vzreditelje ki dobesedno komaj čakajo da gredo mladiči od doma. Mene pri vsakem obisku mladičev stiska pri srcu. Dobro opazujem in ugotavljam ali je to res dobra izbira. Do sedaj sem imela srečo, da so šli čisto vsi moji mladiči v čudovite družine.
